O hokeju

Je ekipni šport, ki se igra na prostem in pri katerem skušajo igralci žogico s palico potisniti v gol. Ekipi sta sestavljeni iz 10 igralcev in vratarja. Igrata se dva polčasa po 35 minut, tekmo sodita dva sodnika. Vsaka ekipa ima lahko na klopi 5 menjav, ki se lahko poljubno menjujejo skozi celotno trajanje tekme.

Hokej je v svetu priljubljen tako pri moških kot tudi pri ženskah. Vodilne svetovne države po popularnosti in uspehih so Nizozemska, Nemčija, Španija, Anglija, Avstralija, Indija, Pakistan in Nova Zelandija. V Sloveniji je šport popularen samo v Prekmurju, moška reprezentanca kotira okoli 20. mesta v Evropi.

Hokej na travi se igra na igrišču dimenzij 91,40 m × 55 m. Igrišče je s črtami razdeljeno v štiri cone po 22,90 m. Na vsaki strani igrišča se nahaja gol velikosti 2,14 m × 3,66 m. Okoli gola je v razdalji 14,63 narisan strelni prostor. V strelnem prostoru je oznaka, ki označuje kazenski strel in je oddaljena 6,40 m od gola. V oddaljenosti 5 m od strelnega prostora je črtkano narisana linija, ki je v pomoč tako sodnikom kot tudi igralcem, in omogoča lažje spoštovanje pravil predvsem pri prekinitvah igre.

Moderna igrišča za hokej na travi so narejena iz umetne mase oz. trave. Umetna trava je neke vrste “preproga” z gosto posejanimi sintetičnimi vlakni. Ta “preproga” se postavi na gumo debeline približno 2 cm, ki je položena na ravno podlago z dobro drenažo. Poznamo tri tipe umetne trave: peščeno, kombinirano in vodno podlago. Ločijo se glede na to, s čim je polnjena umetna trava. Najboljša in tudi najdražja je umetna trava, ki bazira na vodni podlagi, na takšni podlagi se tudi igrajo vsa pomembnejša mednarodna tekmovanja.

Palica

Palica je dolga približno 95 cm, tradicionalno je narejena iz lesa, čeprav v zadnjem času prevladujejo kompozitne palice narejene iz karbona, fiberglasa in kevlarja. Kovinske palice so prepovedane, tako kot tudi levo usmerjene palice, saj se hokej na travi igra izključno z desno usmerjenimi palicami. Prava stran palice je ravna stran in le z ravno stranjo palice lahko igramo. Igranje z okroglo stranjo palice je prekršek.

Žogica

Žogica za hokej na travi je okrogla, trda, narejena iz plastične mase in praviloma bele barve. Žogica ima obseg med 22,4 cm in 23,5 cm in je težka 156 g do 163 g.

Igralci

Igralci imajo obuto športno obutev, ki je praviloma namenjena igranju na umetni travi. Poleg palice, dresov (hlačke in majice) so obvezen del hokejske opreme še golenski ščitniki, čez katere igralec nosi nogavice. Nekateri igralci uporabljajo tudi ščitnik za zobe ter zaščitno rokavico na levi roki.

Ekipa je praviloma sestavljena iz 14 igralcev in 2 vratarjev. Istočasno je lahko na igrišču največ 11 igralcev, od katerih je lahko največ en vratar. Žogico lahko igralci v polju vodijo, podajajo ali jo streljajo na gol izključno s pravo stranjo palice. Vsak drug nameren ali nenameren dotik žogice z drugim delom telesa je prekršek. Taktika je podobna nogometni taktiki, torej s tekom, podajami in preigravanji se skuša žogico pripeljati v strelni prostor in doseči zadetek. Za razliko od nogometa prepovedanega položaja (offside) ni več, ker je bil ukinjen po olimpijadi leta 1996 v Atlanti.

Glavna posebnost hokeja na travi je kazenski oz. kratki kot, do katerega pride, ko se zgodi prekršek v strelnem prostoru oz. grob prekršek v napadalni četrtini igrišča. V tem primeru ekipa, ki napada, izvede podajo iz gol avt linije na rob strelnega prostora. Obramba je omejena na 4 igralce in vratarja in začne braniti iz gola oz. ob gol avt liniji, ostalih 6 igralcev pa začne na sredini igrišča. Napadalna ekipa na drugi strani lahko za izvedbo kratkega kota uporabi vse igralce.

Vratar

Polno opremljen vratar nosi: čelado, ščitnik za telo, rokavice odbijalke, palico, zaščitne hlače, ščitnik za genitalije oz. suspenzor in ščitnike za noge. Ščitniki za noge so sestavljeni iz banščin in brcalnih čevljev oz. kickerjev. Banščine se namestijo na spodnji del noge, brcalni čevlji oz. kickerji se namestijo čez športno obutev. Barva vratarskih dresov se mora razlikovati od barve dresov lastne ekipe, kot tudi barve dresov nasprotnika.

Vratar žogice ne sme pokriti, lahko pa žogico v strelnem prostoru odbije s katerimkoli delom telesa ali pravim delom palice. Polno oblečen vratar ne sme prečkati linije 22,90 m, ki označuje četrtino igrišča. To lahko stori samo izjemoma, v primeru, da izvaja kazenski strel in je čas zaustavljen.

Obstaja tudi možnost delnega vratarja, ki nosi dres različne barve, od ostale vratarske opreme pa ima samo čelado. V tem primeru lahko tak vratar, če odloži čelado, igra po celem igrišču, ob povratku v lasten strelni prostor pa ima vse privilegije vratarja, čeprav si morda zaradi situacije ne more nadeti čelade nazaj na glavo.

Zadnja možnost je, da vratarja zamenja igralec v polju. V tem primeru je ekipa brez vratarja in igralci lahko za kontroliranje žogice uporabljajo izključno hokejsko palico.

Sodnik

Tekmo sodita dva enakovredna sodnika, ki sta postavljena vsak na svoji strani igrišča. Vsak sodnik je načeloma pristojen za svoj del igrišča. Komunikacija med sodnikoma ni prepovedana in je celo zaželena, saj je cilj pravilno sojenje. Sodnik lahko pokaže tri različne vrste kazenskih kartonov: zelenega, rumenega in rdečega. Zeleni karton pomeni opomin, rumeni pomeni izključitev za 5 ali več minut, rdeči karton pomeni izključitev do konca tekme.

Je zimska različica hokeja na travi. Kot pove že ime samo se igra v dvorani in sicer na igrišču za rokomet. Ekipo sestavlja 5 igralcev in vratar, prav toliko pa jih je lahko tudi na klopi za rezervne igralce. Strelni prostor je omejen na 9 metrski polkrog. Razen pri strelu na gol žogice ni dovoljeno dvigovati. Igrišče je omejeno z ogrado (bando), višine 10 cm in debeline 10 cm. Postavljena je ob avt liniji, ob gol avt liniji pa je ni. Igrata se dva polčasa po 20 minut. Dvoranski hokej je priljubljen predvsem v Evropi, igrajo pa ga tako moški kot ženske. Daleč najuspešnejša reprezentanca in klubi prihajajo iz Nemčije. V Sloveniji dvoranski hokej igrajo samo v Prekmurju in sicer vse ekipe, ki igrajo tudi hokej na travi. Državni prvaki se redno udeležujejo evropskih klubskih prvenstev, kjer kotirajo od 16. do 24. mesta.

Oprema

Palica za dvoranski hokej je lažja in tanjša od palice za hokej na travi, oblika in velikost palice pa sta enaki. Tudi oprema vratarja se ne spremeni.

Zgodovina dvoranskega hokeja

Dvoranski hokej se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja razvil v Nemčiji in se nato hitro razširil tudi v sosednje države. Nemška zveza je leta 1966 na pobudo Belgijca Rene Franka izdala prva pravila dvoranskega hokeja. Mednarodna zveza za hokej na travi (FIH) je dvoranski hokej uradno vzela pod svoje okrilje leta 1968. Evropska hokejska zveza (EHF) je leta 1974 uvedla evropska prvenstva, kasneje, leta 1990, pa še evropska klubska prvenstva. V Sloveniji se je dvoranski hokej pojavil leta 1983, ko je HK Pomurje v takratni medrepubliški ligi, dosegel 2. mesto. Od takrat naprej je dvoranski hokej stalnica tudi v Sloveniji.