Se obeta avstrijsko-slovenska liga?

Slovenski hokej na travi je na veliki prelomnici. Po zadnjem sestanku Zveze za hokej na travi Slovenije smo namreč dobili občutek, da si klubi želijo nekaterih sprememb. In te se bodo morale zgoditi v kratkem času.

Kot je znamo je slovenska liga kot samostojna liga zelo neatraktivna, za kar je krivo predvsem majhno število klubov. Pravzaprav je akterjem tudi precej nemotivacijska, saj se nekatere stvari enostavno ponavljajo prepogosto. Prav zaradi tega je v preteklosti bilo precej poskusov  za popestritev. Glede na zgodovinske okoliščine so se naši hokejisti pretežno navezovali na južne sosede Hrvate z katerimi so igrali skupno ligo že v času skupne države. Po osamosvojitvi pa so se stvari spreminjale iz leta v leto. Še najlažje je bilo v devetdesetih letih, ko smo imeli močno slovensko ligo z šestimi klubi. A veselje ni bilo dolgega veka in nekaj klubov je usahnilo. Pomanjkljivosti so se odpravljale z različnimi povezavami in združitvami. Prve so začele članice, ki so verjetno prve v Evropi (po političnih pretresih na začetko devetdesetih let)  začele mednarodno ligo imenovano Interliga. Pod zasluge za tovrstno združitev se je takrat podpisala AnjaCipot, pri kateri se je porodila ideja. Po dveh letih so sledili tudi člani. A se je tudi srednje evropska liga – kot so jo imenovali nekateri, prehitro spreminjala. Najbolj je bila organizirana ko je bil komisar lige Hrvat Denis Jelačič. A so Hrvati zaradi svoje močne lige hitro nehali z sodelovanjem v tem prvenstvu in v tekmovanju je bilo vse manj reda. Dokler ni interliga pred tremi leti dokončno prenehala. Ves ta čas so naša dekleta bila vključena tudi v hrvaško ligo tako v dvorani kot na prostem, občasno pa so igrale v tej ligi tudi Madžarke. V sezoni 2016/17 se je prvič igrala skupna liga naših moških klubov in hrvaških drugo ligašev. Tekmovanje je v precejšnjem delu potekalo precej dobro, slab je bil le zaključek tekmovanja. In to je bilo tudi edino leto skupnega tekmovanja. Hrvati so sicer tudi za naslednjo sezono obljubljali skupno ligo in dajali obljube vse do začetka prvenstva, ki pa so se pokazale kot prazne. Tako so Hrvati igrali svoje prvenstvo, Slovenci pa svoje. In morda to niti ni bilo slabo, saj je prineslo streznitev in ugotovitev, da je zelo narobe, če računaš da bodo drugi reševali tvoje probleme. A do trajne rešitve je potrebno igrati hokej, ga dvigniti na zadovoljiv nivo in biti aktiven za napredek v celotnem slovenskem hokeju. In prav zato so vzpostavljeni kontakti, da bi prihodnjo sezono naši klubi igrali v avstrijski ligi. Zainteresirani so vsi trije klubi, kakor tudi članice. Želijo pa si vključitve tudi otrok. Prvi pogovori dajejo upanje, da bo rojena nova liga, mi pa si lahko le želimo, da bo ta liga imela dolgi vek in da ji bodo naši klubi kos. Povejmo, da so naši klubi pokazali interes za igranje v skupni ligi že za tekočo sezono, a so bili prepozni z prijavami. Avstrijci namreč ob zaključku sezone že imajo nastavljeno prvenstvo za naslednje tekmovalno leto. kar govori o resnem pristopu pri izvedbi tekmovanj.  Da z morebitno skupno ligo slovenski hokejisti na travi vstopajo v velike čevlje potrjuje dejstvo, da so Avstrijci svetovni dvoranski prvaki. Pri članih imajo naši severni sosedje tri lige, pri članicah pa dve. Vsekakor pa bomo razgovore spremljali in o njih poročali.

J.Č.