Archive for category: Novice

Avtor: Jože Črnko

Tekmovalna sezona v hokeju na travi 2020/21 se je začela in tako kot
vse ostale športne panoge kaj hitro doživela prisilno mrtvilo. A nekaj
tekem je bilo kljub vsemu odigrano, a kot se spodobi je bila
nastavljena celotna sezona. Ta pa zajema tudi številne evropske
turnirje na klubski in reprezentančni ravni. Vključeni pa so seveda
turnirji v dvorani in na prostem. Če bi bilo vse po načrtih bi moraza
ZHNTS letos organizirati kar pet evropskih turnirjev od tega enega v
dvorani in ostale na prostem. Zaenkrat je znano zgolj dejstvo, da je
odpadel dvoranski klubski turnir, ki bi moral potekati v puconski
Zeleni dvorani od  12. do 14 februarja 2021. Na tem turnirju bi ekipa
Triglava imela za tekmece  velika imena evropskega hokeja, saj bi jim
bili nasprotniki švicarski  Rotweiss, italijanski Bra in češki
Rakovnik. Oba evropska pokala z našima udeležencema bi naj prihodnje
leto potekala v Sloveniji med 20. in 23. majem. Na močnejšem turnirju
kategorije Challenge 1 v Lipovcih bodo domačini  (če tekmovanje sploh
bo) imeli v svoji skupini za nasprotnike  švicarski Luzerner, pa
portugalski De Lampas in stare znance, slovaško Račao. Na vzporednem
prvenstvu v Predanovcih, ki bo za en rang nižje, bi naj domačini,
ekipa Triglava, imeli v skupini turški Gazientep, pa danski Copenhagen
in bulgarski Akademik. Z tema turnirjema bo končano klusko evropsko
tekmovanje, a kaj kmalu se bodo začele reprezentančne priprave.
Letošnja novost je prvenstvo v t.i. Evrohockey 5s, ki se igra kot
”mali hokej” na tretjini igrišča in  je bolj kot ne eno samo
šprintanje po tretjini igrišča. Premierno prvenstvo v Sloveniji bo v
deželo po Alpami  pripeljalo  nekatere zastrašujoče reprezentance. Na
turnirju ki bo v Lipovcih od 8. do 10 julija bodo na prvenstvu
sodelovale reprezentance Avstrije, Belgije, Hrvaške, Cipra, Anglije,
Rusije, Škotske in Slovenije. Zadnji evropski turnir na naših tleh bo
avgustovsko žensko reprezentančno prvenstvo z udeležbo reprezentanc
Hrvaške, Finske, Madžarske, Švice, Slovaške Turčije, Ukrajine in
Slovenije. Ob vsem tem pa moramo omeniti še turnir kadetske
reprezentance za fante, ki bodo od 7. do 10. julija  sodelovali na
prvenstvu v turški Alanyi. Ob naših fantih bo na jugu Turčije še sedem
reprezentanc. Za čim več zadovoljstva se bo trudila hokejska
prihodnost Armenije, Danske, Finske, Gruzije, Gibraltarja, Luxemburga,
Slovaške, Turčije in Slovenije. Toda vse našteto močno visi v zraku.
In če smo včasih rekli, da je vse v božjih rokah, ne bo nobene zamere
če tokrat za boga poimenujemo njegovo veličastvo – korona virus.  Toda
vsa predvidevanja so tokrat odveč. Čas bo pokazal svoje in do takrat
lahko le upamo, da ne bo pandemija kosila tudi v hokejskih vrstah.

Kadeti.
Triglav Predanovci : Moravske Toplice 0:3 (neodigrano)

Članice:
Triglav Predanovci : Moravske Toplice 1:4
Strelka za Triglav:Sanja Zelko.
Strelke za Moravske Toplice: Tanja Könye, Ema Vöröš, Nuša Rantaša in Maja Ošlaj.

Člani: Triglav Predanovci : Moravske Toplice 9:2
Strelci za Triglav:Tadej Mikola, Nejc Potokar 5, Tomaž Panker 2 in Alen Balaž.
Strelca za M.Toplice: Goran Vukan in Dejan Küčan.

Začetek sezone novega prvenstva se ni začela tako, kot bi si
ljubitelji tega športa začeli. Kadetske tekme med domačim Triglavom in
Moravskimi Toplicami je bila namreč zaradi težav Triglava z sestavo
ekipe odpovedana. Tako se je vse skupaj začelo z tekmo članic istih
ekip. Pred začatkom srečanja je bilo  v vrstah zelo pomlajene ekipe
Moravskih Toplic kar nekaj nemira, a se je že kaj hitro videlo, da
mlade igralke tokrat ne bodo v podrejeni vlogi. Če so izkušene igralke
Triglava pretežno čakale na svoji polovici in računale  na moč in
tehnično znanje so njihove nasprotnice igrale na karto hitrosti. A
kljub temu, da so pretežno bile na nasprotnikovi polovici smo na prvi
zadetek morali čakati vse do 28. minute, ko je povratnica po
materinstvu Tanja Könye kratki kot spremenila v zadetek. Ker je že po
dveh minutah Vöröševa prednost  Moravskih Toplic povišala na dva gola
so so gostje  že začele spogledovati z izkopičkom treh točk. Rezultat
se je na koncu glasil Triglav Predanovci 1, Moravske Toplice 4. Za
gostiteljice je namreč  v izdihljajih tekme zadela Sanja Zelko.
Za srečanje članov Triglava in Moravskih Toplic je pred dvobojem
veljalo zgolj eno vprašanje: a je v ekipi Moravskih Toplic ostalo kaj
od dobre igre v zadnjem kolu minulega prvenstva? In res je kazalo, da
so se v ekipi, kjer so manjkali Panič, Hari in Panker začeli obetavno.
Še več – v tretji minuti srečanja je Vukan  goste že popeljal v
rezultatsko prednost, ki je trajala vse do  22. minute. In potem se je
zgodilo, kar se v Moravskih Toplicah zgodi, ko prejmejo zadetek:
preveč govorjenja, ukvarjanje z sodniki, in seveda novi zadetki. Do
polčasa so se nabrali štirje. V drugem delu je nekaj upanja za goste
bilo v dosojenem kazenskem strelu. Pa Tivadarju tudi to ni uspelo
spremeniti v zadetek. Domačini so tako povsem nemotiviranim igralce
(nekateri so v izredno težkem in soparnem vremenu) prišli z igršča
celo z suhimi dresi. Tako pa se niti ne zmaguje, niti ne brani barve
kluba.
Med srečanjem članic in članov so razglasili rezultate in najboljše v
posameznih kategorijah. V selekciji U10 so slavili naraščajniki
Lipovcev pred Moravskimi Toplicami. V tej selekciji je bil najboljši
igralec in strelec Tim Pivar, najboljši vratar pa Luka Škafar, oba iz
Lipovcev. Med 13-letniki so slavili igralci Lipovcev, prva ekipa, pred
Moravskimi Toplicami in drugo ekipo Lipovcev. Za najboljšega igralca
je bil razglašen Marcel Stanko, najboljši vratar je bil Žan Dravec in
najboljša strelec Žiga Štiblar, vsi iz Lipovcev. V kadetskem prvenstvu
so slavili igralci Lipovcev pred Moravskimi Toplicami.  Tudi tu so
seveda vse najboljše našli v vrstah Lipovcev. Za najboljšega igralca
in strelca so razglasili Alena Maučeca, za vratarja pa Žana Dravca.  V
selekciji članic so slavile igralke Moravskih Toplic pred ekipo
Triglava. Za najboljšo igralko je bila zasluženo izbrana Sanja Zelko.
Za najboljšo vratarko so izbrali Stašo Zorko, kraljica med strelkami
pa je Daniela Pavalec Gumilar. Prva ekipa med člani je bila ekipa
naših serijskih prvakov, ekipa Lipovcev, pred Triglavom in Moravskimi
Toplicami. Ekipo so zaznamovali njihovi igralci Martin Mesarič kot
najboljši igralec sezone 2019/20, Boštjan Stanko kot najboljši strelec
in Jernej Vučko kot najbolši vratar.
Prvenstvo se bo nadaljevalo že v nedeljo. Dopoldan bodo tekme
selekcije U13, popoldan pa bo pred srečanjem 16 letnikov Lipovcev in
Triglava(ob 15.30 uri) in članov istih ekip (ob 17.00 uri) še druženje
najmlajših iz selekcije U10.

J.Črnko

Avtor: Jože Črnko

Če smo v eni od prejšnjih številk poročali, da so se pridni
organizatorji tradicionalnega memorialnega mladinskega festivala
”Sašo Fajs” ki bi naj letos doživel 14. izvedbo, in je vedno imel
tudi pridih veteranskih aktivnosti, odločili, da  kljub trenutnemu
stanju v povezavi z pandemijo,  festival izpeljejo, moramo tokrat
poročati, da so se po odjavi Slovakov, v ekipi Triglava odločili, da
festival letos dokončno odpade. Tako bodo hokejski naraščajniki
prikrajšani za pravi praznik mladinskega hokeja, ki je privabljal v
preteklosti ekipe iz osmih držav.
Smo pa  v teh dneh dobili od Tekmovalne komisije, ki deluje v okviru
ZHNTS dokončni spored domačega prvenstva z delegiranimi sodniki in
delegati. Tako je  zdaj dokončno znano, da se bosta na uvodni tekmi
letošnjega prvenstva  udarili članski ekipi Triglava Predanovci in
Moravskih Toplic. Uvodno srečane članov bo ob 17.00 uri, še prej pa bo
tekma članic istih ekip, ter dvoboj katetov prav tako iz istih ekip.
Prvi tekmovalni dan bodo tekme v športnem parku v
Predanovcih.Prvenstvo se bo končalo zadnji vikend oktobra. Žal je zdaj
že dokončno znano, da letos članska ekipa Moravskih Toplic ne bo
sodelovala v avstrijski ligi na prostem, prav tako pa je dokončno
znano, da v dvoranskem prvenstvu Avstrije ne bodo igrale članice. Še
huje je dejstvo, da pred prvenstvom nobena ekipa ni sodelovala na
pripravljalnih turnirjih v sosednjih državah. Prav tako se ne
pričakuje izvedba tradicionalnih novemberskih dvoranskih članskih
turnirjev V Gradcu in Zelini, kakor ne mladinskih turnirjev na Dunaju
in v Zelini. To je  hud udarec za naše klube, saj so tovrstni turnirji
zaradi skromnega domačega prvenstva bili prava popestritev hokejskih
dogajanj.
Se pa v teh dneh z neprijetnim spoznanjem ukvarjajo v HK Moravske
Toplice. Podlaga na igrišču z umetno travo je poškodovana do te
stopnje, da  bodo morali vse tekme tega kluba odigrati na gostovanju.
In kot da to ne bi bilo zadosti jih je  precej prizadela nedeljska
nevihta, ki je precej poškodovala  nosilce zaščitnih mrež in kabine za
rezervne igralce.

Tokratni  moj razgovor z hokejskim zaslužnim delavcem je bil nekaj
posebnega že na samem začetku. Ob prihodu me je najprej pozdravil
simpatični kuža, zatem so se po dvorišču sprehajale mlade koze in
kmalu se je pridružila povsem bela mačka. Svoje je dodalo čudovito
vaško okolje in kmalu bi pozabil zakaj sem prišel. A tokratni gost je
prepomemben da bi ga spreglegal. Stanko Kerman namreč živi z hokejem
na travi že od svojega otroštva. In ker ga dobro poznam, vem, da ga
bomo na igriščih srečevali še dolgo. In ker je tudi prava hokejska
Vikipedija, bi težko našli boljšega sogovornika.
– Gospod Kerman.  A res drži, da upokojenci nikoli nimajo časa? Kako
preživljate dneve v Andrejcih? Vem, da ste zelo aktivni.
S.Kerman:”V resnici se pod to izjavo skriva beg pred tistim, kar
nočemo delati. To je le izgovor. Po svoje pa tudi drži, ker bi
upokojenci radi naredili vse, kar so delali prej. A kaj, ko smo bolj
počasni. Sedaj delam tisto, kar sem si želel že v mladosti delati, pa
mi ni uspelo – kmetujem. Sem z naravo in v naravi. Sicer pa na
življenje na vasi gledam kot idealno. Korona obdobje pa moje trditve
le potrjuje.”
– Celo vaše življenje se prepreda z hokejem v Lipovcih. Če dobro vem
ste zraven že od same ustanovitve kluba. Kako je prišel hokej v ta
kraj?
S.Kerman:”Vsaka stvar, ki se začne ima svoj vzrok. Tu je šlo za
dejstvo, da je hokej bil v Beltincih. Fantje ki so ga igrali so
prihajali iz vseh koncev in stvari niso dobro tekle. Mi v Lipovcih pa
smo imeli dobrega igralca, Jožefa Zvera, ki nas je zbral, prinesel
palice in tako se je začelo. Postali smo samostojni, hodili na tekme v
Beltince in že takrat zelo uživali.Že naslednje leto smo ustanovili
klub in se kmalu vključili v Pomursko  ligo. Palic je ponavadi
primanjkovalo in včasih smo bili veseli če je žogica koga zadela, saj
smo potem lahko šli kot zamenjava na igrišče.”

– Verjetno si mladina danes sploh ne predstavlja pod kakšnimi pogoji
ste takrat igrali. Kakšna je bila oprema? Kdo je pripravljal igrišča?
S.Kerman:”V Lipovcih nismo imeli igrišča ampak so nam ga odstopili
Beltinčani. Igrišče smo označevali z žagovino katero je nosil Jani
Füle, kar ni bilo enostavno. Igrali smo na rokometne gole, kar pa ni
bilo dobro. Improvizirali smo in naredili gole iz lat. Pozneje smo
dobili prave, pa spet ni bilo mrež. Tako včasih nisi vedel če je gol
ali ne, zato smo naredili še žičnate mreže.Goli so bili težki, a
zadovoljstvo je bilo veliko.”

– Je pa takrat hokej živel v prenekaterem kraju v Pomurju. Pa tudi v
šolah se je dosti igral. Čigava zasluga je to bila?
S.Kerman:”Vsa zasluga gre prof. Titanu, ki je bil oče pomurskega
hokeja. Igral ga je že v Beogradu. Kot prof. telesne vzgoje je imel
veliko težo. Takrat so šole imele svoja prvenstva. Hokej je igralo
veliko otrok in bilo je veliko rivalstva.Titan je bil tudi igralec,
pomagal je klubom, dostavljal palice…Ob tem pa moramo omeniti še
ostale hokejske aktiviste kot so Šeruga, Vučak, Pintarič in ostali.”

– Če se dobro spomnim ste proti vsem pričakovanjem v Lipovcih hitro
postali mladinski prvaki Jugoslavije, kar je bila celo mala senzacija.
Zlasti v Zagrebi in v Vojvodini se je namreč igral odličen hokej? Kako
vam je uspelo? Kdo vas je vadil?
S.Kerman:”Mladinski prvaki smo bili najprej leta 1967, zatem pa še
1971 in 1973 leta.Sreča je bila v tem da se je v Lipovcih med letom
1949 in 53 rodilo čez 40 fantov. Pozneje so se vsi angažirali v
hokeju. Igrali so vsi, ker če ga nisi igral, nisi nič veljal.Tako se
je rodila odlična generacija, ki je pač bila najboljša. Marsi kje
starši sploh niso vedeli, da jim otrok igra hokej. Takrat starši tega
niso podpirali ker je bilo treba delati in zato so včasih tudi
razrezali kakšno palico. Takrat nas je najprej vodil Jožef Zver,
pozneje pa smo sesami učili. Takrat se je še out metal z roko.”

–  V času vašega igranja se je hokej igral tudi v nekaterih krajih po
Sloveniji. Močni so bili zlasti v Celju. Kako se spomnite teh časov?
S.Kerman:”Celje je takrat bilo središče slovenskega hokeja na travi.
Igrali pa so ga tudi v Senovem. V te kraje je hokej prišel iz Zagreba.
Celjani so takrat igrali v hrvaški ligi, v sloveniji pa samo pokalne
tekme. Spomnim se, da so nas enkrat povabili na tekmo. Mislili so, da
nas visoko premagajo, a dobili smo polčas, na koncu pa smo po čudnem
sojenju tekmo izgubili. To nam je dalo samozavest. Celjani pa so po
tem začeli izgubljati na veljavi in klub je kmalu ugasnil.”

– Kako se je takrat potovalo? Verjetno ne z avtomobili?
S.Kerman:”Po Prekmurju se je potovalo pretežno z kolesom po sistemu:
eno kolo, dve osebi, seveda po makadamu.Na daljše poti smo šli z
vlakom, ko pa smo igrali za Pomurje smo potovali že z avti.”

– V Lipovcih ste hitro dobili igrišče z umetno travo, ki je spodbudilo
k izgradnji še enega igrišča  ljudi iz Predanovcev. Za tako mali kraj
je bil to verjetno velik zalogaj?
S.Kerman:”Temu se čudim še danes. Pobudo sploh niso dali hokejisti,
ampak vaški odbor. Zaprosili so za kredit na banki in začela se je
gradnja pri Vučji jami. Priznati moram, da so takrat rekonstruirali
cesto Rakičan- Beltinci in takrat je Maučec st. poskrbel, da so nam
gradbeniki uredili čez vikend vsa gradbena dela. Ostalo so opravili
Lipovčari z udarniškim delom.”

–  Koliko ste danes še vključeni v delovanje HK Lipovci?
S.Kerman:”Manj kot prej. Sedaj sem v nadzornem odboru in skrbim za
marketinške aktivnosti. Pomagam tudi pri organizaciji zlasti evropskih
tekem.Rad pa sem tudi na igrišču z palico.Delo z mladimi me pomlajuje
– več si z njimi dlje si mlad. Pozabiš, da se staraš.”

– V času največjih hokejskih uspehov HK Lipovcih ste že bili izven
igralnega pogona, bili ste pa nenadomestljivi pri organizaciji za
gostovanja po Evropi. Verjetno vam je to naredilo prenekateri sivi
las. Vem koliko truda je bilo naprimer z gostovanjem v Belorusiji?
S.Kerman:”Imel sem srečo, da se je to ujemalo z mojo poklicno
dejavnostjo.Svoje vezi in poznanstva sem izkoristil za klub in ti so
mi pomagali, saj smo prepotovali celo Evropo. Problem je bil tam, kjer
so bile vize, na katere je bilo treba dolgo čakati ali iti iskat na
Dunaj.Težave so bile tudi z letalskimi kartami. Važno se je bilo
znajti.”

– Kako vidite sedanje hokejske aktivnosti v Lipovcih?
S.Kerman:”Mislim, da so zadnjih 5 let vodenje, organizacija  in
množičnost predobra.Sedaj se v klubu menjava generacija.Poslavljajo se
igralci, ki so bili hokejisti z srcem.Zdaj prihaja mladina, ki jemlje
hokej drugače – neobvezujoče,nima ambicij, noče se potruditi, ne smejo
pasti, ne se poškodovati, vse mora biti popolno.Dobro pa je, da so
danes zraven starši, ki veliko pomagajo klubu.Usoda kluba je odvisna
tudi od usode hokeja v Sloveniji.Če ne bo rivalstva in množičnosti ne
bo kvalitete. Jaz sem še vedno za regijsko povezovanje. Škoda, da
Madžari niso dobili Olimpijskih iger. Z tem bi pridobil tudi slovenski
hokej. ”

– Kaj pa je  po vaše potrebno spremeniti na nivoju državnega hokeja?
S.Kerman:”Vsi pomembni športi imajo pomembne ljudi. Tega nam zdaj v
hokeju manjka. Je pa res, da stvari ki jih moramo hokejisti narediti
sami, morajo biti narejene. In marsi kaj lahko naredimo sami.”

– V zadnjem času ZHNTS preko EHF organizira precej izobrževanj, tako
za trenerje kot sodnike in delegate. V Lipovcih imate sedaj številno
članstvo, a se jih malo odzove na izobraževanja. Kako jih privabiti?
S.Kerman:”Glavni problem vidim v tem, da vsi, ki nehajo igrati hokej
odidejo iz kluba. Taki ljudje bi pozneje morali hokeju dati  svoje
izkušnje. V našem klubu je tudi premalo ljudi, ki ne bi bili
hokejisti, bi pa pomagali z vlogo delegata, z logistiko, z delom v
ozadju…”

– Kaj bi za konec sporočili bralcem?
S.Kerman:”Čim dlje bodite aktivni. In ko pešate, bodite še bolj
aktivni. Takrat se obilo ljudi preveč umiri.Pa družite se z mladimi.Za
dobre stvari jih pohvalite, ko pa je potrebno ponudite izkušnje. V
bodoče pa mislim, da bo večina športa moralo bazirati na amaterstvu.
”

Jože Črnko

Naša tokratna gostja v hokejskem kotičku je kapetanka Moravskih Toplic, Alja Mesarič. Bodoča magistra iz področja prehrane v prehranski verigi prihaja iz Lipovcev in je članica HK Moravske Toplice že skoraj desetletje. Ko je Alja končala z igranjem v šolskih selekcijah, v Lipovcih še niso imeli ženske ekipe in je prihod  v Moravske Toplice bil  povsem normalen. Tako kot je bilo normalno, da je sploh začela z igranjem hokeja, saj sta njem oče Štefan in stric Mirko bila odlična igralca, prav tako pa sta pomemben pečat lipovskemu hokeju dala oba bratranca Mesarič – Dominik in Robi.

– Alja Mesarič, verjetno je povsem normalno, da tudi midva začneva z zdaj tako aktualnim vprašanjem: kako preživljate te čudne čase?
Alja Mesarič: ”Te čase preživljam malo delovno, malo ležerno. Sedaj, ko sem tudi sama ostala brez študentskega dela, se je doma končno našel čas za generalno čiščenje hiše, delo v gozdu… Ampak vseeno mi še ostane zdosti časa za počitek, branje revij, knjig, pišem tudi magistrsko nalogo. Sem takšen tip človeka, da mi takšne situacije, kot je npr. ta s koronavirusom, ne dajo miru, še posebej zdaj, ko smo vsak dan obdani z medijskimi pritiski, zato se za pomiritev živcev raje odpravim v naravo, npr. s fantom grem na lov ali na sprehod okoli domačega kraja.”

-V normalnih razmerah bi klubi morali že trenirati. Vam manjka hokeja?
Alja Mesarič: ”Ja, hokej mi definitivno zelo manjka. Na začetku teh čudnih časov, tj. pred tremi tedni, ko še ni bilo nobenih ukrepov, niti ni bilo pretirano slutiti, da se bo tako hitro začelo vse dogajati in zaostrovati, sem zaradi neučakanosti po novi sezoni šla kar sama na igrišče s palico in žogico in vadila kakšno uro in pol. Sedaj, ko ne smem na igrišče, pa uporabimdomače dvorišče, da naredim kakšen “forehand-backhand” in strel v domače ciprese (smeh).”

– V klubu ste zdaj najstarejša igralka. Zakaj mislite, da dekleta tako hitro končajo z hokejskimi aktivnostmi? Pa tudi ostali igralci, ki igrajo dalj časa praviloma po karieri zapustijo klub in niso več
aktivni.
Alja Mesarič:”Pravega vzroka ne bi vedela, največkrat so odhodi podkrepljeni z izgovori, kot so šola, študij, delo itd. Res je, da vsi ti dejavniki znajo otežiti naš vsakdanjik, ker živimo v takšnem tempiranem času. Vendar če nekaj želiš narediti dobro zase in za klub, ter če igraš hokej s srcem, mislim, da ni vzroka, zakaj zapustiti aktivnosti. Se mi zdi, da največ igralk izgubimo, ko se vrnemo s kakšnega evropskega prvenstva. Tako je bilo po vrnitvi iz Porta, pa tudi lani po evropskem klubskem prvenstvu v francoskem Douaiju, smo izgubili 5 igralk, sicer povsem brez tehtnih razlogov. In tudi v reprezentanci je tako.”

– Ženska ekipa se je povsem pomladila. Z tako mlado ekipo je težko igrati npr. v avstrijski ligi, kjer ste pred dvema letoma odigrali odlično sezono. Kako rešiti to stanje in kako motivirati igralke?
Alja Mesarič: ”Ja, naša ekipa ima zdaj povprečno starost okrog 16 let. Dekleta se praktično učijo, tudi sama se še po 10 letih igranja učim in nabiram izkušnje. Lani smo v avstrijski dvoranski ligi odigrali odlične tekme, brez poraza, vendar smo tedaj imeli še starejše igralke, ki jih sedaj ni več. Mlada dekleta bile praktično bolj menjava, zdaj pa so vsa ta dekleta dobila odgovornost z igranjem v prvi postavi. Igralke se hitro učijo, vendar pri takšnih tekmah potem vseeno štejejo izkušnje, ki jih pa še nimamo zadosti. Zato nam vsaka tekma, še posebej prijateljska, precej koristi. Menim, da bi nam pomagalo, če bi organizirali čim več prijateljskih tekem. Mogoče na vsaka dva tedna žrtvovati vikend, ker nam treningi nam niso dovolj. Na treningu vadimo, na tekmi se učimo. Ta dekleta, ki so sedaj v ekipi, mislim, da so dovolj motivirana in se ne bojim, da bi nas katera zapustila.”

– Letos ste izgubile finale dvoranskega prvenstva. HK Moravske Toplice je celo desetletje krojil usodo ženskega hokeja na travi, sedaj pa tak udarec. Kako ste doživeli to srečanje in kako gledate na igranje
igralk, ki so prišle igrat zgolj finale?
Alja Mesarič:”Na finalno tekmo sem na začetku gledala s pozitivnim mišljenjem. Verjela sem v našo ekipo, pa čeprav so igralke Triglav precej bolj izkušene in fizično močnejše igralke. Povsem  sem verjela, da lahko finale odigramo z dobrim rezultatom. Po precej slabem uvodnem turnirju, kjer smo izgubile z 8:2, smo drugi turnir odigrale precej boljše, čeprav smo na koncu spet izgubile z 2:0. Odločitev, da se ekipi na finale na pomoč pripelje nekaj starih igralk, ki sicer celo leto niso igrale, se je mogoče na koncu izkazalo za napako. Nasprotnice so nas kljub pomoči štirih starih igralk premagale s 3:0. Nekako se nismo igralke ujele v igri in na koncu se je ta zmeda prevesila v poraz. Sama sem ga doživela zelo boleče, vendar vsaka šola nekaj stane, zato upam, da se v prihodnje ne bomo posluževali takšnih odločitev, čeprav smo bile hvaležne igralkam za pomoč.”

– Slovenski hokej na travi ne more dobiti pravega vetra v jadra. Pri ženskah je to še bolj izrazito. Kaj narediti ?
Alja Mesarič:”Tudi v reprezentanci so podobni problemi. Igralke pridejo in odidejo, predvsem so to mlajše igralke, od 15-25 let. Pri ženski ekipi je za razliko od moških ekip problem materinstvo, nekaj igralk je v preteklosti pustilo hokej zaradi le-tega, je pa razveseljivo, da imamo vse več igralk, ki jim materinstvo ni ovira pri igranju hokeja, saj verjamem, da tudi mamicam pride prav tista ura in pol treninga in sprostitve. Po mojem mnenju bi bilo potrebno v reprezentanci zaostriti ukrepe glede udeležbe treningov in prvenstva. Namreč: včasih se igralke treningov ne udeležujejo redno, saj vejo, da bodo prvenstvo tako ali tako odigrale, ker nas je malo. In to se potem izkorišča. Ne samo v reprezentanci, tudi v klubskih tekmovanjih.”

-V klubu imate sedaj precej otrok. Kaj jim ponuditi, da bo zanje ta šport zanimiv na dolgi rok?
Alja Mesarič:”Otrokom je potrebno hokej že na začetku prikazati kot nekaj zabavnega. Še posebej najmlajšim igralcem bi bilo zanimivo prirediti hokejska tekmovanja znotraj svojega kluba ali med klubi, torej da bi se skozi zabavne igre učili veščine hokeja. Nekaj podobnega je bilo lani decembra na OŠ 3, v sklopu festivala hokeja na travi, ki ga je organizirala Zveza za hokej na travi Slovenije.”

– Ali ste seznanjeni, da je bila ženska interliga sploh prva mednarodna liga po političnih spremembah v Evropi. Pobudnica za tovrstno tekmovanje je bila takratna igralka Anja Cipot.
Alja Mesarič: ”Sem seznanjena. Sama sem interligo začela igrati v sezoni 2010/2011. Na finalnem turnir smo takrat doma v M. Toplicah v finalu igrale proti HKM Nova Dubnica (SVK) in slavile s 5:2, ter tako postale prvakinje srednjeevropske interlige tiste sezone. Nepopisno veselje ob gledanju posnetkov z tistega turnirja nam še sedaj daje zadovoljstvo.”

– V vašem klubu imate enega najstarejših kampov  v tem delu Slovenije. Kako ga popestriti po vseh teh letih?
Alja Mesarič:”Hokejski kamp je bil do sedaj vedno zelo obiskan. Zadnja leta se je sicer nekoliko obisk zmanjšal in smo zato v klubu sprejeli odločitev, da kamp nekoliko v prihodnje prilagodimo oz. spremenimo. Sedaj je kamp običajno bil sestavljen najprej iz hokejskega dela, nato nekaj ustvarjalnega dela (likovne dejavnosti, družabne igre itd.), sledilo je kosilo in na koncu kopanje v Termah 3000. Takšen potek je bil vsak dan v tednu, ko je kamp potekal. Sedaj smo se odločili, da bo kopanje le kakšen dan ali dva, namesto tega pa bomo naredili več delavnic, npr. predstavitev poklicev, morda kakšen obisk medijske osebnosti, obisk televizijsko-radijske postaje ipd., torej da otrokom tudi na ta način prikažemo hokej kot zabavno dejavnost.”

– ste članica Upravnega odbora v HK Moravske Toplice. Mislite da klub daje zadostne pogoje članstvu za  igranje ali pa so določene težave pri neresnosti zgolj nerazčiščene glave?
Alja Mesarič:”Največ problema je prav v tem zadnjem delu – neresnost zaradi nerazčiščenih glav. Še posebej pri članih je ta problem eden ključnih ali pa celo edini po evropskem pokalu C4, ki so ga igrali na Finskem, leta 2018 in tam zasedli prvo mesto ter s tem napredovali v skupino C3. Po prihodu pa je šlo samo navzdol. Igralci so neredno obiskovali treninge, letos v sklopu dvoranskega prvenstva niso imeli praktično treningov s palico, ker se le-teh sploh niso udeleževali. Pri članicah se je zadeva nekoliko stabilizirala, ostala so mlada dekleta, ki si želijo izkušenj in z veliko volje gledajo naprej.”

– Naslednje leto bo vaš klub star 25 let. Bilo bi dobro da se pripravi en družabni in medijski dogodek.
Alja Mesarič:”Seveda, delamo na tem, da se nekaj organizira, dobili smo tudi nove klubske prostore, ki jih pridno urejamo in pripravljamo, da se bomo lahko na večjem prostoru družili, ne samo za ta dogodek, temveč za vse ostale družabne dogodke, ki jih upam, da ne bo malo.”

– Tudi v Lipovcih počasi zori ekipa članic. Jo že težko pričakujete? Alja Mesarič:”Ja, komaj čakamo, da se tudi v Lipovcih ustanovi ekipa članic, ker imamo sedaj le dve ekipi v Sloveniji in bi nam tretja prišla še kako prav. S tem bi bilo več tekem in več izkušenj.”

– Ste zagovornik prihoda tujih trenerjev in igralcev?
Alja Mesarič:” Trenerjev da, igralcev nekoliko manj. Vendar za to je potrebno veliko truda, saj to za klub predstavlja veliko finančno in organizacijsko obremenitev. V prvi vrsti pa je treba razčistiti pri igralcih, preden se pripelje tuji trener, potrebno je videti, kdo je zraven in kdo ni. Ni nekaj vmes.”

– Kaj bi naredili v hokeju če bi imeli neomejeno moč? Alja Mesarič:”Vsekakor bi naredila vse, da bi nas bilo čim več. Več igralcev, več klubov. S tem bi hokej končno zaživel, kot je živel včasih, ko so igrali naši starši. In seveda – dvignila bi se kvaliteta, saj bi bila večja konkurenca”

Alja, hvala za prijeten klepet  ob želji, da bi se čim prej videli na igrišču.

Jože Črnko