Alja Mesarič, kapetanka Moravskih Toplic iz Lipovcev

Naša tokratna gostja v hokejskem kotičku je kapetanka Moravskih Toplic, Alja Mesarič. Bodoča magistra iz področja prehrane v prehranski verigi prihaja iz Lipovcev in je članica HK Moravske Toplice že skoraj desetletje. Ko je Alja končala z igranjem v šolskih selekcijah, v Lipovcih še niso imeli ženske ekipe in je prihod  v Moravske Toplice bil  povsem normalen. Tako kot je bilo normalno, da je sploh začela z igranjem hokeja, saj sta njem oče Štefan in stric Mirko bila odlična igralca, prav tako pa sta pomemben pečat lipovskemu hokeju dala oba bratranca Mesarič – Dominik in Robi.

– Alja Mesarič, verjetno je povsem normalno, da tudi midva začneva z zdaj tako aktualnim vprašanjem: kako preživljate te čudne čase?
Alja Mesarič: ”Te čase preživljam malo delovno, malo ležerno. Sedaj, ko sem tudi sama ostala brez študentskega dela, se je doma končno našel čas za generalno čiščenje hiše, delo v gozdu… Ampak vseeno mi še ostane zdosti časa za počitek, branje revij, knjig, pišem tudi magistrsko nalogo. Sem takšen tip človeka, da mi takšne situacije, kot je npr. ta s koronavirusom, ne dajo miru, še posebej zdaj, ko smo vsak dan obdani z medijskimi pritiski, zato se za pomiritev živcev raje odpravim v naravo, npr. s fantom grem na lov ali na sprehod okoli domačega kraja.”

-V normalnih razmerah bi klubi morali že trenirati. Vam manjka hokeja?
Alja Mesarič: ”Ja, hokej mi definitivno zelo manjka. Na začetku teh čudnih časov, tj. pred tremi tedni, ko še ni bilo nobenih ukrepov, niti ni bilo pretirano slutiti, da se bo tako hitro začelo vse dogajati in zaostrovati, sem zaradi neučakanosti po novi sezoni šla kar sama na igrišče s palico in žogico in vadila kakšno uro in pol. Sedaj, ko ne smem na igrišče, pa uporabimdomače dvorišče, da naredim kakšen “forehand-backhand” in strel v domače ciprese (smeh).”

– V klubu ste zdaj najstarejša igralka. Zakaj mislite, da dekleta tako hitro končajo z hokejskimi aktivnostmi? Pa tudi ostali igralci, ki igrajo dalj časa praviloma po karieri zapustijo klub in niso več
aktivni.
Alja Mesarič:”Pravega vzroka ne bi vedela, največkrat so odhodi podkrepljeni z izgovori, kot so šola, študij, delo itd. Res je, da vsi ti dejavniki znajo otežiti naš vsakdanjik, ker živimo v takšnem tempiranem času. Vendar če nekaj želiš narediti dobro zase in za klub, ter če igraš hokej s srcem, mislim, da ni vzroka, zakaj zapustiti aktivnosti. Se mi zdi, da največ igralk izgubimo, ko se vrnemo s kakšnega evropskega prvenstva. Tako je bilo po vrnitvi iz Porta, pa tudi lani po evropskem klubskem prvenstvu v francoskem Douaiju, smo izgubili 5 igralk, sicer povsem brez tehtnih razlogov. In tudi v reprezentanci je tako.”

– Ženska ekipa se je povsem pomladila. Z tako mlado ekipo je težko igrati npr. v avstrijski ligi, kjer ste pred dvema letoma odigrali odlično sezono. Kako rešiti to stanje in kako motivirati igralke?
Alja Mesarič: ”Ja, naša ekipa ima zdaj povprečno starost okrog 16 let. Dekleta se praktično učijo, tudi sama se še po 10 letih igranja učim in nabiram izkušnje. Lani smo v avstrijski dvoranski ligi odigrali odlične tekme, brez poraza, vendar smo tedaj imeli še starejše igralke, ki jih sedaj ni več. Mlada dekleta bile praktično bolj menjava, zdaj pa so vsa ta dekleta dobila odgovornost z igranjem v prvi postavi. Igralke se hitro učijo, vendar pri takšnih tekmah potem vseeno štejejo izkušnje, ki jih pa še nimamo zadosti. Zato nam vsaka tekma, še posebej prijateljska, precej koristi. Menim, da bi nam pomagalo, če bi organizirali čim več prijateljskih tekem. Mogoče na vsaka dva tedna žrtvovati vikend, ker nam treningi nam niso dovolj. Na treningu vadimo, na tekmi se učimo. Ta dekleta, ki so sedaj v ekipi, mislim, da so dovolj motivirana in se ne bojim, da bi nas katera zapustila.”

– Letos ste izgubile finale dvoranskega prvenstva. HK Moravske Toplice je celo desetletje krojil usodo ženskega hokeja na travi, sedaj pa tak udarec. Kako ste doživeli to srečanje in kako gledate na igranje
igralk, ki so prišle igrat zgolj finale?
Alja Mesarič:”Na finalno tekmo sem na začetku gledala s pozitivnim mišljenjem. Verjela sem v našo ekipo, pa čeprav so igralke Triglav precej bolj izkušene in fizično močnejše igralke. Povsem  sem verjela, da lahko finale odigramo z dobrim rezultatom. Po precej slabem uvodnem turnirju, kjer smo izgubile z 8:2, smo drugi turnir odigrale precej boljše, čeprav smo na koncu spet izgubile z 2:0. Odločitev, da se ekipi na finale na pomoč pripelje nekaj starih igralk, ki sicer celo leto niso igrale, se je mogoče na koncu izkazalo za napako. Nasprotnice so nas kljub pomoči štirih starih igralk premagale s 3:0. Nekako se nismo igralke ujele v igri in na koncu se je ta zmeda prevesila v poraz. Sama sem ga doživela zelo boleče, vendar vsaka šola nekaj stane, zato upam, da se v prihodnje ne bomo posluževali takšnih odločitev, čeprav smo bile hvaležne igralkam za pomoč.”

– Slovenski hokej na travi ne more dobiti pravega vetra v jadra. Pri ženskah je to še bolj izrazito. Kaj narediti ?
Alja Mesarič:”Tudi v reprezentanci so podobni problemi. Igralke pridejo in odidejo, predvsem so to mlajše igralke, od 15-25 let. Pri ženski ekipi je za razliko od moških ekip problem materinstvo, nekaj igralk je v preteklosti pustilo hokej zaradi le-tega, je pa razveseljivo, da imamo vse več igralk, ki jim materinstvo ni ovira pri igranju hokeja, saj verjamem, da tudi mamicam pride prav tista ura in pol treninga in sprostitve. Po mojem mnenju bi bilo potrebno v reprezentanci zaostriti ukrepe glede udeležbe treningov in prvenstva. Namreč: včasih se igralke treningov ne udeležujejo redno, saj vejo, da bodo prvenstvo tako ali tako odigrale, ker nas je malo. In to se potem izkorišča. Ne samo v reprezentanci, tudi v klubskih tekmovanjih.”

-V klubu imate sedaj precej otrok. Kaj jim ponuditi, da bo zanje ta šport zanimiv na dolgi rok?
Alja Mesarič:”Otrokom je potrebno hokej že na začetku prikazati kot nekaj zabavnega. Še posebej najmlajšim igralcem bi bilo zanimivo prirediti hokejska tekmovanja znotraj svojega kluba ali med klubi, torej da bi se skozi zabavne igre učili veščine hokeja. Nekaj podobnega je bilo lani decembra na OŠ 3, v sklopu festivala hokeja na travi, ki ga je organizirala Zveza za hokej na travi Slovenije.”

– Ali ste seznanjeni, da je bila ženska interliga sploh prva mednarodna liga po političnih spremembah v Evropi. Pobudnica za tovrstno tekmovanje je bila takratna igralka Anja Cipot.
Alja Mesarič: ”Sem seznanjena. Sama sem interligo začela igrati v sezoni 2010/2011. Na finalnem turnir smo takrat doma v M. Toplicah v finalu igrale proti HKM Nova Dubnica (SVK) in slavile s 5:2, ter tako postale prvakinje srednjeevropske interlige tiste sezone. Nepopisno veselje ob gledanju posnetkov z tistega turnirja nam še sedaj daje zadovoljstvo.”

– V vašem klubu imate enega najstarejših kampov  v tem delu Slovenije. Kako ga popestriti po vseh teh letih?
Alja Mesarič:”Hokejski kamp je bil do sedaj vedno zelo obiskan. Zadnja leta se je sicer nekoliko obisk zmanjšal in smo zato v klubu sprejeli odločitev, da kamp nekoliko v prihodnje prilagodimo oz. spremenimo. Sedaj je kamp običajno bil sestavljen najprej iz hokejskega dela, nato nekaj ustvarjalnega dela (likovne dejavnosti, družabne igre itd.), sledilo je kosilo in na koncu kopanje v Termah 3000. Takšen potek je bil vsak dan v tednu, ko je kamp potekal. Sedaj smo se odločili, da bo kopanje le kakšen dan ali dva, namesto tega pa bomo naredili več delavnic, npr. predstavitev poklicev, morda kakšen obisk medijske osebnosti, obisk televizijsko-radijske postaje ipd., torej da otrokom tudi na ta način prikažemo hokej kot zabavno dejavnost.”

– ste članica Upravnega odbora v HK Moravske Toplice. Mislite da klub daje zadostne pogoje članstvu za  igranje ali pa so določene težave pri neresnosti zgolj nerazčiščene glave?
Alja Mesarič:”Največ problema je prav v tem zadnjem delu – neresnost zaradi nerazčiščenih glav. Še posebej pri članih je ta problem eden ključnih ali pa celo edini po evropskem pokalu C4, ki so ga igrali na Finskem, leta 2018 in tam zasedli prvo mesto ter s tem napredovali v skupino C3. Po prihodu pa je šlo samo navzdol. Igralci so neredno obiskovali treninge, letos v sklopu dvoranskega prvenstva niso imeli praktično treningov s palico, ker se le-teh sploh niso udeleževali. Pri članicah se je zadeva nekoliko stabilizirala, ostala so mlada dekleta, ki si želijo izkušenj in z veliko volje gledajo naprej.”

– Naslednje leto bo vaš klub star 25 let. Bilo bi dobro da se pripravi en družabni in medijski dogodek.
Alja Mesarič:”Seveda, delamo na tem, da se nekaj organizira, dobili smo tudi nove klubske prostore, ki jih pridno urejamo in pripravljamo, da se bomo lahko na večjem prostoru družili, ne samo za ta dogodek, temveč za vse ostale družabne dogodke, ki jih upam, da ne bo malo.”

– Tudi v Lipovcih počasi zori ekipa članic. Jo že težko pričakujete? Alja Mesarič:”Ja, komaj čakamo, da se tudi v Lipovcih ustanovi ekipa članic, ker imamo sedaj le dve ekipi v Sloveniji in bi nam tretja prišla še kako prav. S tem bi bilo več tekem in več izkušenj.”

– Ste zagovornik prihoda tujih trenerjev in igralcev?
Alja Mesarič:” Trenerjev da, igralcev nekoliko manj. Vendar za to je potrebno veliko truda, saj to za klub predstavlja veliko finančno in organizacijsko obremenitev. V prvi vrsti pa je treba razčistiti pri igralcih, preden se pripelje tuji trener, potrebno je videti, kdo je zraven in kdo ni. Ni nekaj vmes.”

– Kaj bi naredili v hokeju če bi imeli neomejeno moč? Alja Mesarič:”Vsekakor bi naredila vse, da bi nas bilo čim več. Več igralcev, več klubov. S tem bi hokej končno zaživel, kot je živel včasih, ko so igrali naši starši. In seveda – dvignila bi se kvaliteta, saj bi bila večja konkurenca”

Alja, hvala za prijeten klepet  ob želji, da bi se čim prej videli na igrišču.

 

Jože Črnko