Robert Mesarič: ”Hokej bi moral priti v Ljubljano”

V času športnega mrtvila je idelna priložnost, da poklepetamo z ljudmi, ki so športu dali veliko. In tak je naš tokratni gost. Robert Mesarič iz HK Lipovci ni le odlični hokejist in kapetan ekipe, ampak je tudi odličen poznovalec stanja v evropskem in svetovnem hokeju. Je iskren, brez dlake na jeziku in prijeten sogovornik.  In, da ne pozabimo. Robert je velik ljubitelj glasbe Bruca Springsteena.

– Gospod Mesarič, kako preživljate ta pandemični čas? R.Mesarič: ”Na vse gledam kot na eno žalostno stvar. Ne gre le za škodo športu. Trpi gospodarstvo in seveda kar je najvažnejše – bolezen terja žrtve. Ob tem pa ne vemo kako dolgo bo vse skupaj trajalo. Sicer sem pa več doma, a še hodim v službo. In seveda pogrešam hokej.”

– Po jesenskem delu sezone in po prehodni dvoranski sezoni bi sedaj morali klubi že spet trenirati na prostem. Ste se kaj menili v klubu kako naprej?
R.Mesarič:”Mi smo že dva tedna trenirali zunaj, sedaj pa smo ustavili vse aktivnosti. Naslednje informacije dobijo igralci 25 marca. Želeli smo sodelovati na turnirju Mladosti v Zagrebu pa je turnir seveda odpovedan. V goste smo povabili avstrijskega prvoligaša Mödling, pa bo tudi ta tekma odpadla. Ne vemo niti kaj bo z evropskim klubskim prvenstvom katerega bi konec maja morali gostiti prav mi. Mislim da turnirja ne bo, EHF pa nam tudi še ni dala kakšnih informacij. Morda bo pozneje, v poletnih mesecih, bolj realna pa je odpoved. To je žalosten čas za šport.”

– V vašem klubu imate precej hokejskega podmladka. A mislite da se lahko rodi nova generacija, ki bi ponovila klubske rezultate izpred 15 let, ko ste dva krat igrali v drugem evropskem kakovostnem razredu?
R.Mesarič:”Če sem čisto iskren, težko. Prej ne kot ja.Mi nismo imeli ne tujega trenerja in ne najboljše opreme, kar ta mladež ima. Ima odlične pogoje za delo. Mi pa smo imeli cilj in željo. Hoteli smo biti dobri. Danes pa manjka prav to. Tudi sposobnost pada. Sicer je pa vse odvisno od njih. Pogoji so jim dani, vse ostalo pa se mora roditi v njihovih glavah.”

– Kakšna je prihodnost slovenskega hokeja? Kako povečati množičnost?
R.Mesarič:”Masovnost bi pridobila z prihodom hokeja v Ljubljano. Gre za glavno mesto, kjer so tudi različne inštitucije in če ni tam hokeja potem ni hokeja v Sloveniji. Dokler bo hokej le na periferiji bo neprepoznaven. Žalostno je, da imamo prav mi glavno mesto, ki je eno redkih evropskih prestolnic  brez tega športa. Hokej je tam že bil in to dober hokej. Fantje so bili prvi v Sloveniji, ki so sodelovali na tekmah evropskega pokala. To je predvsem stvar ZHNTS. Narobe je tudi dejstvo, da je hokej zamrl v Murski Soboti.”

– Ste odličen poznovalec globalnega hokeja. Kaj bi rekli za evropske
hokejske smernice?
R.Mesarič:”Kljub dejstvu, da so se letos spet pojavili novi klubi sem mnenja, da je na EHF za razvoj  hokeja v Evropi slabo poskrbljeno. Vse je namreč usmerjeno v razvoj hokeja v bogatih državah. Na vzhodu Evrope so tudi dobri klubi, a tudi tem manjka masovnosti. V Rusi je le ena liga. Balkan hokejsko ne napreduje. Dajanje umetnih rabljenih travnatih površin ni rešitev, ampak se bogati tako rešijo odpada z katerim bi imeli strošek. To ni stimulativno. Tako kot ni stimulativno, da če si zmagovalec tekem evropskega pokala kategorije Challenge od EHF ne dobiš niti centa. Seveda pa poberejo prijavnine za udeležbo na turnirju. In seveda je pravo nasprotje z udeleženci Evro lige, kjer jim EHF plača celo prevoze in hotelsko namestitev. To se mi ne dopade in imam občutek da delujejo bolj po sistemu da naj jih nihče ne ogroža. Mar se ne bi dalo dobiti naprimer v Slovenijo trenerja, ki bi deloval vsaj eno leto v tej državi? Tudi določena pravila, ki jih sprejmejo za prvenstvo mi niso razumljiva.”

– A vam je znano, da je celo hokej na travi bil ne tako dolgo nazaj na seznamu športa, ki bi se naj črtal z olimpijskega sporeda? Ob njem je bila tudi rokoborba, ki je ob atletiki najstarejši olimpijski šport.
R. Mesarič:”Tega sicer ne poznam, a to bi bila zelo neumna poteza. Tudi ne vidim razloga za to, saj je hokej tretji najbolj gledani šport na Olimpijskih igrah.”

– Kaj porečete na uvrstitev naših južnih sosedov v evropsko dvoransko
hokejsko elito? Mislim seveda za ekipo Zeline.
R.Mesarič:”Bili smo v Bratislavi na turnirju in seveda spremljali vse rezultate. Zelina je klub, ki je pobral vse najboljše hrvaške hokejiste. Imajo tudi Rusa, pa Ukraince, iz Mladosti so pripeljali vratarja, tu sta še brata Fujs, ki sta plod slovenskega hokeja. Pa nemškega svetovalca na klopi. Zame je to bolj hokejska kolonizacija, ki za klubski hokej na Hrvaškem ni dobra. Samo z svojim kadrom jim to ne bi uspelo. In res je tudi dejstvo, da se jim je vse poklopilo. To lahko počneš če imaš denar. Jim pa kljub temu iskreno čestitam. Do tega niso prišli čez noč.”

– V klubu ste imeli kar nekaj tujcev. Ste vi osebno zadovoljni z njihovim prispevkom?
R.Mesarič:”Za okrepitve se čaka da so izrazito boljše od domačih igralcev. Jaz pa nisem imel občutka, da  je pri nas to bilo tako. Niso bili ‘vau”da bi se jim vsi čudili in bi bili sposobni odločiti tekme. Moram pa priznati, da smo ravno takrat imeli v klubu številne poškodbe ključnih igralcev, kar je bilo odločilno za končni rezultat.”

– Mislite, da se lahko še kdaj zgodi t.i. Interliga?  Hokejisti ste prvi začeli z tem načinom igranja v Evropi.
R.Mesarič:”Bolj težko. Hrvati imajo svojo ligo z katero so zadovoljni. Slovaki igrajo z Čehi, Avstrijci so hokejsko pobegnili, Madžari pa niti nimajo pravega igrišča. Tako, da spet moramo svoje probleme rešiti sami.”

In to je prava misel za konec pogovora, ki ne velja le za hokej na travi.

 

Jože Črnko